Zdaj govori novinarka in pisateljica

»Želim si, da bi ljudje imeli več spoštovanja do umetnosti. Verjamem, da umetnost lahko spremeni posameznika, da je boljše volje, vitalen in ga zanimajo določene stvari.«

»Nekatere ženske so bile res bolj iz aristokratskih družin, ampak večinoma so bile revne in brez denarja, bile so iz nižjega razreda, tudi same so se morale boriti za svojo svobodo. Živele so zelo revno.«

»Ne vem, vsaka zgodba je drugačna. Te ženske so bile res divje, niso se pustile 'udomačiti'. Zgodba o Darwinu se mi zdi zanimiva, zelo dolgo sta bila poročena.«

»Bil je viktorijansko iskren. Imela pa sta res dober zakon, skupaj sta bila srečna.«

»Depresija je čisto svoja realnost, nepredvidljiva in zahrbtna. Priplazi se ti izza hrbta in te objame okoli vratu kot piton, ki te hoče zadušiti. Nenadoma vse stvari dobijo drugačen pomen in vse, česar se lotiš s svojimi mislimi, je črno.«

»Na Balkanu me je hkrati navduševala in motila pretirana spontanost. To v Sloveniji v nekaterih fazah življenja pogrešam, v drugih, zlasti poslovni, pa res ne, ni potrebna.«

»Ko imate za seboj sarajevsko izkušnjo, se vam vse zdi bolj ali manj smešno. Bila sem očarana nad Bližnjim vzhodom, in sem še zdaj, zlasti nad Sirijo in Damaskom. Ljudje so izjemno prijazni, topli, ustrežljivi, želijo vam pomagati pri delu in skupnem življenju z njimi.«